Prisegam pri tistih, ki so razvrščenih v vrste (angelih), (1)
pri tistih, ki ženejo, (2)
pri tistih, ki citirajo Besedo (Allahovim poslancem). (3)
Vaš Bog je resnično eden edini bog, (4)
Gospodar nebes, zemlje in vsega kar je med njima, Gospodar vseh vzhodov! (5)
Resnično smo najnižje nebo okrasili s prekrasnimi zvezdami (6)
in namenili smo jih za zaščito pred vsakim kljubujočim hudičem. (7)
Oni ne prisluškujejo najvišjemu zboru (angelov) saj bi bili tako kamenjani z vseh strani (8)
in odgnani proč, čakajo pa jih večne muke. (9)
Razen tistega, ki kaj izmakne, pa mu sledi prodoren plamen. (10)
Vprašaj jih: "Mar je stvarjenje njih (ljudi) zahtevnejše kot vse ostalo, kar smo ustvarili?!" Mi smo jih ustvarili iz lepljive gline. (11)
Nasprotno! Ti se čudiš, oni pa se iz tega norčujejo. (12)
Ko pa se jih opomni, se ne pustijo opomniti. (13)
In ko vidijo dokaz, spodbujajo drug drugega k posmehu. (14)
In govorijo: "To ni nič drugega kot očitna čarovnija. (15)
Mar bomo potem, ko umremo in postanemo prah in kosti ponovno oživljeni (16)
in naši davni predniki prav tako?" (17)
Reci: "Tako je, in še ponižani boste!" (18)
Le en sam krik in zrli bodo (19)
in rekli: "Gorje nam! To je Dan vere (Sodni dan)." (20)
"To je Dan sodbe, za katerega ste trdili da je laž." (21)
Zberite tiste, ki so bili krivični in njim podobne (v dejanjih) skupaj s tem, kar so častili (22)
namesto Allaha, pa jih vodite na pot v Pekel! (23)
In privedite jih, zares bodo izprašani!" (24)
"Kaj vam je?! Zakaj si ne pomagate?!" (25)
Nasprotno! Na ta Dan se bodo popolnoma predali (26)
in bodo drug drugega spraševali. (27)
Govorili bodo: "Vi ste do nas pristopili s silo in prepričevanjem da delate dobro (da bi nas zavedli)." (28)
Odgovorili bodo: "Nasprotno! Vi niste bili verniki (29)
in mi nismo imeli nad vami prav nobene moči, temveč ste bili ljudstvo, ki je prešlo vse meje. (30)
Tako smo si zaslužili, da se je beseda našega Gospodarja izpolnila nad nami – zares bomo okusili muke. (31)
Zavajali smo vas, saj smo bili tudi sami v zablodi." (32)
Zares bodo tega Dne skupaj v mukah. (33)
Tako Mi ravnamo s krivičniki! (34)
Ko se jim je reklo: "Ni boga razen Allaha", jih je prevzel napuh (35)
in govorili so: "Naj mar zapustimo svoje bogove zaradi enega blaznega pesnika?!" (36)
Nasprotno! Prišel je z resnico in potrdil iskrenost Allahovih poslancev. (37)
Zagotovo boste okusili boleče muke! (38)
In kaznovani boste le za svoja lastna dejanja, (39)
z izjemo iskreno predanih Allahovih sužnjev – (40)
takšnim pripada že znana oskrba, (41)
sadeži in radodarno bodo počaščeni (42)
v rajskih vrtovih blaženosti. (43)
Na divanih bodo sedeli drug proti drugemu, (44)
Okoli njih bo krožila čaša, polnjena iz čistega izvira (45)
polna bele pijače in v slast tistim, ki bodo z nje pili; (46)
v njej ne bo nič škodljivega, niti ne bodo zaradi nje izgubili razsodnosti. (47)
Pri njih bodo tiste, ki se ne bodo spogledovale z nikomer razen z njimi, z velikimi, lepimi očmi, (48)
ki so kot veliki, dobro varovani in lepi biseri. (49)
Drug drugega bodo spraševali. (50)
In nekdo izmed njih bo rekel: "Imel sem življenjskega sopotnika, (51)
ki je govoril: 'Ali si tudi ti eden tistih, ki verjamejo, (52)
da se nam bo potem, ko bomo umrli in postali prah ter kosti, sodilo za naša dejanja (da bomo kaznovani ali nagrajeni)?'" (53)
Rekel bo: "Boste pogledali?" (54)
Pogledal bo in ga videl na sredini Pekla. (55)
Rekel bo: "Prisegam pri Allahu, ti bi me skoraj uničil. (56)
Ko ne bi bilo Allahove milosti, bi bil tudi sam med privedenimi!" (57)
"Mi ne bomo umrli, (58)
potem, ko smo doživeli našo prvo smrt in ne bomo deležni muk. (59)
To je zagotovo veličasten uspeh!" (60)
Za nekaj takega naj se trudijo tisti, ki delajo. (61)
Mar ni boljši dom to (Raj), kot drevo Zekkum? (62)
Zares smo ga naredili za skušnjavo krivičnikom. (63)
To je drevo, ki raste z dna Pekla, (64)
njegovi plodovi pa so kot glave hudičev. (65)
Zares bodo jedli z njega in si z njim napolnili trebuhe. (66)
Zatem bodo pili izcedke pomešane z vrelo vodo. (67)
Nato bodo ostali v Vzplamtelem ognju! (68)
Oni so našli svoje očete v zablodi, (69)
oni pa s strahom hitijo po njihovih sledeh. (70)
Že pred njimi je večina davnih ljudstev zablodila s Prave poti, (71)
Mi pa smo mednje zares poslali svarilce, (72)
pa poglej, kako so končali tisti, ki so bili posvarjeni, (73)
z izjemo iskreno predanih Allahovih sužnjev. (74)
Že pred tem Nas je poklical Noe, Mi pa smo Najboljši med tistimi, ki se odzovejo! (75)
Rešili smo njega in tiste, ki so bili z njim pred ogromno stisko (76)
in storili, da so njegovi potomci tisti, ki so ostali (preživeli) (77)
in ohranili smo lep spomin nanj pri poznejših rodovih. (78)
"Naj je mir z Noetom med vsemi ljudstvi!" (79)
Mi tako nagrajujemo krepostne. (80)
On je bil zares eden Naših vdanih sužnjev, pravih vernikov. (81)
Ostale pa smo utopili. (82)
Med tistimi, ki so bili na isti poti (kot Noe) je bil tudi Abraham, (83)
ko se je s čistim srcem obrnil k svojemu Gospodarju, (84)
ko je rekel svojemu očetu in svojemu ljudstvu: "Kaj to častite?! (85)
Mar si želite lažnih božanstev namesto Allaha?! (86)
Kaj pa mislite o Gospodarju vseh svetov?!" (87)
Pa je uprl pogled v zvezde (88)
in dejal: "Res sem slaboten." (89)
Obrnili so mu hrbet in odšli. (90)
Prikradel se je k njihovim božanstvom in dejal: "Mar ne bi jedli?! (91)
Kaj vam je da ne govorite?!" (92)
In planil je nanje, udarjajoč jih na vso moč. (93)
Oni (njegovo ljudstvo) so prihiteli do njega. (94)
Rekel je: "Mar častite to, kar sami izklešete, (95)
čeprav je Allah ustvaril vas in vse tisto, kar naredite?!" (96)
Rekli so: "Napravite grmado zanj in ga vrzite v vzplamteli ogenj!" (97)
Hoteli so uresničiti zaroto proti njemu, Mi pa smo jih ponižali. (98)
In dejal je (Abraham): "Jaz zares odhajam k svojemu Gospodarju, ki me bo vodil na Pravo pot. (99)
Gospodar moj! Podari mi nekoga od krepostnih," (100)
Oznanili smo mu radostno vest, da bo dobil dečka blage nravi, potrpežljivega. (101)
Ko je toliko odrasel, da mu je lahko pomagal, je rekel: "O sinko moj, v sanjah sem videl, da te žrtvujem. Glej, kaj misliš ti o tem?" Dejal je: "O očka moj, stori, kakor ti je ukazano, in videl boš, če bo Allah tako hotel, da bom bil eden tistih, ki so potrpežljivi." (102)
Ko sta se oba predala ukazu in ga je položil s čelom proti zemlji, (103)
smo ga poklicali: "O, Abraham! (104)
Ti si se iskreno odzval na tisto, kar ti je bilo pokazano v sanjah. Resnično Mi tako nagrajujemo krepostne." (105)
To je bila zares prava preizkušnja. (106)
In odkupili smo ga z veliko žrtveno daritvijo. (107)
in ohranili smo lep spomin nanj pri poznejših rodovih. (108)
"Naj je mir z Abrahamom." (109)
Tako Mi nagrajujemo krepostne. (110)
On je bil zares eden Naših vdanih sužnjev, pravih vernikov. (111)
Oznanili smo mu radostno vest, da bo dobil Izaka, glasnika vere, enega izmed dobrodelnežev. (112)
In blagoslovili smo njega in Izaka. Med njunimi potomci so krepostni, a tudi tisti, ki so očitno krivični do sebe. (113)
Tudi Mojzesu in Aronu smo dali naš blagor. (114)
Rešili smo njiju in njuno ljudstvo iz velike stiske (115)
in jim pomagali, da so bili zmagovalci. (116)
Dali smo jima jasno Knjigo. (117)
In oba smo vodili na Pravo pot. (118)
Ohranili smo lep spomin na njiju pri poznejših rodovih. (119)
"Naj je mir z Mojzesom in Aronom." (120)
Mi tako nagrajujemo krepostne. (121)
Bila sta dva izmed Naših vdanih sužnjev, pravih vernikov. (122)
In Elija je bil zagotovo eden izmed (Allahovih) poslancev, (123)
ko je rekel svojemu ljudstvu: "Mar ne bi bili bogaboječi?! (124)
Mar molite k Balu in zapuščate Najboljšega stvarnika – (125)
Allaha, vašega Gospodarja in Gospodarja vaših davnih prednikov?!" (126)
Vendar so trdili zanj, da laže, zato bodo resnično privedeni, (127)
z izjemo Allahovih iskreno vdanih sužnjev. (128)
In ohranili smo lep spomin nanj pri poznejših rodovih. (129)
"Naj je mir z Elijo in tistimi, ki so z njim verjeli." (130)
Mi tako nagrajujemo krepostne. (131)
On je bil zares eden Naših vdanih sužnjev, pravih vernikov. (132)
In Lot je bil eden izmed (Allahovih) poslancev, (133)
ko smo rešili njega in njegovo celotno družino, (134)
razen starke (njegove žene), ki je bila med tistimi, ki so ostali. (135)
Nato smo vse te, ki so ostali, uničili. (136)
In vi zares greste mimo njih zjutraj (137)
in zvečer. Mar ne boste dojeli?! (138)
In Jona je bil zagotovo eden izmed (Allahovih) poslancev. (139)
Ko je pobegnil na prepolno ladjo, (140)
je žrebal in izgubil. (141)
Pogoltnil ga je kit in zaslužil je, da se mu očita. (142)
Če ne bi bil od tistih, ki slavijo (Allaha), (143)
bi ostal v njegovem trebuhu vse do Dneva, ko bodo vsi oživljeni. (144)
Pa smo ga vrgli, bolnega na samoten kraj (145)
in storili smo, da se je nad njim razrasel grm buče. (146)
In poslali smo ga (z oznanilom) k sto tisočim ljudem ali še več. (147)
Sprejeli so vero, zato smo jim dali uživati nekaj časa. (148)
Zato jih povprašaj: "Mar tvojemu Gospodarju pripadajo hčere, medtem, ko njim pripadajo sinovi?!" (149)
Smo mar v njihovi navzočnosti ustvarili angele kot ženske?! (150)
Glejte, lažne so njihove besede: (151)
"Allah si je vzel otroke." In oni so zares lažnivci. (152)
Mar je On raje izbral hčere kot sinove?! (153)
Kaj vam je?! Kako presojate?! (154)
Mar ne boste dojeli?! (155)
Ali imate kakšen očiten dokaz?! (156)
Dajte, prinesite svojo Knjigo, če zares govorite resnico! (157)
In trdili so, da obstaja sorodstvo med Njim in med ljudem nevidnimi angeli, vendar angeli zagotovo vedo, da bodo tisti, ki to trdijo, privedeni (v Pekel). (158)
Naj je slavljen Allah in On je daleč nad tem, kar Mu pripisujejo. (159)
Le iskreno predani Allahovi sužnji ne bodo privedeni v Pekel. (160)
Toda ne vi, ne vse to, kar častite, (161)
ne morete zavesti, (162)
razen tistega, ki se bo že tako ali tako žgal v Peklu. (163)
In med nami ni nikogar, za katerega ne bi bil znan njegov položaj in vloga, ki jo ima. (164)
Zares smo razvrščeni v vrste. (165)
In mi Ga zares slavimo in veličamo! (166)
Oni pa so pred tem govorili: (167)
"Če bi imeli opomin (knjigo razodetja) od prejšnjih ljudstev, (168)
bi zagotovo bili iskreno predani Allahovi sužnji." (169)
Vendar niso verjeli vanj (t.j. v Kur'an). Kmalu bodo izvedeli. (170)
In Naša beseda je bila že izrečena Našim predanim sužnjem, poslancem (171)
da bodo zares oni tisti, ki se jim bo pomagalo do zmage (172)
ter da bodo Naši vojaki zagotovo tisti, ki bodo zmagali, (173)
zato jih pusti za določen čas (174)
in jih opazuj, kmalu bodo videli. (175)
Mar si želijo, da jih hitreje doletijo muke od Nas?! (176)
Ko pa se spustijo na njihova dvorišča – kako hudo bo jutro za tiste, ki so bili posvarjeni. (177)
Zato jih pusti za določen čas (178)
in jih opazuj, kmalu bodo videli. (179)
Naj je slavljen tvoj Gospodar, Gospodar časti in zmage, On je daleč nad tem, kar Mu pripisujejo. (180)
In naj je mir z Allahovimi poslanci. (181)
In vsa hvala Allahu, Gospodarju vseh svetov. (182)
