Aš-Šu`ara'

Ta-sim-mim. (1)

To so ajeti nadvse jasne Knjige. (2)

Mar boš uničil samega sebe, če ne bodo postali verniki. (3)

Če bi hoteli, bi jim z neba spustili čudo, pred katerim bi ponižno sklonili glave. (4)

Ni prišlo nobeno novo svarilo Najbolj milostnega pred katerim se ne bi obrnili proč. (5)

Zagotovo so trdili da je to svarilo laž; zato bo k njim prišla vest o tem, čemur so se posmehovali. (6)

Mar ne vidijo zemlje, kako smo omogočili, da je pognalo iz nje v parih toliko različnih blagorodnih vrst?! (7)

V tem je zagotovo očitni dokaz, vendar večina njih ne veruje, (8)

tvoj Gospodar pa je resnično Vsemogočen, Najbolj milostni. (9)

In (spomni se, o Muhammed) ko je tvoj Gospodar nagovoril Mojzesa: "Pojdi h krivičnemu ljudstvu, (10)

faraonovem ljudstvu. Mar se ne bali Allaha?!" (11)

Dejal je (Mojzes): "Gospodar moj! Resnično se bojim, da bi me imeli za lažnivca. (12)

Moje prsi se utesnijo (ko hočem govoriti) pa tudi moj govor ni tekoč, zato pošlji še po Arona. (13)

Zgrešil sem zločin proti njim in se bojim, da me bodo ubili." (14)

Ne! je rekel On. "Pojdita oba z Našimi dokazi (čudesi), Mi bomo zares z vama, poslušali bomo. (15)

Pojdita k faraonu in recita: ´Midva sva poslanca Gospodarja vseh svetov, (16)

da pošlješ z nama Izraelove sinove.'" (17)

Rekel je (faraon): "Mar te nismo pri nas vzgajali še ko si bil dete in si prebil med nami (dolga) leta svojega življenja? (18)

In storil si dejanje, katerega si storil in si kljub temu nehvaležen." (19)

Dejal je (Mojzes): "To sem storil ko sem še bil eden od nevednih. (20)

Pobegnil sem od vas, ko sem se vas bal, nato pa mi je moj Gospodar podaril modrost in me postavil za enega od poslancev. (21)

Mar mi očitaš dobroto, ki si mi jo naklonil, ko pa si zasužnjil Izraelove sinove?! (22)

Faraon je rekel: "Kaj pa je to: Gospodar vseh svetov?" (23)

Dejal je (Mojzes): "Gospodar nebes in zemlje ter vsega, kar je vmes, če želite biti prepričani." (24)

Slišite to? je rekel (faraon) tistim v njegovem krogu. (25)

Dejal je (Mojzes): "Vaš Gospodar in Gospodar vaših davnih prednikov." (26)

Rekel je: "Resnično je vaš poslanec, ki vam je poslan, nor." (27)

Dejal je (Mojzes): "Gospodar vzhoda in zahoda ter vsega kar je med njima, v kolikor dojemate." (28)

Rekel je: "Če si boš vzel za boga nekoga drugega razen mene, te bom dal zapreti." (29)

Mojzes je dejal: "Pa četudi ti podam nekaj očitno jasnega?" (30)

Rekel je: "Pa podaj mi to, če zares govoriš resnico." (31)

Vrgel je svojo palico in ta se je spremenila v živo kačo. (32)

Potegnil je svojo roko (izpod pazduhe) in videli so, da je bila popolnoma bela. (33)

Rekel je (faraon) glavarjem okrog sebe: "Ta je zares vešč čarovnik, (34)

...ki vas hoče s svojo čarovnijo izgnati iz vaše zemlje, kaj torej predlagate?" (35)

Rekli so: "Daj priložnost njemu in njegovemu bratu ter pošlji po mestih sklicatelje, (36)

da ti pripeljejo vsakega veščega čarovnika." (37)

Tako so bili čarovniki zbrani ob določenem času, na določen dan. (38)

In ljudem je bilo rečeno: "Ali se boste zbrali, (39)

da bi lahko sledili čarovnikom, če bodo zmagali?" (40)

Ko so čarovniki prišli, so rekli faraonu: "Ali bomo nagrajeni, če zmagamo?" (41)

Rekel je: "Da, in boste celo med tistimi, ki so meni blizu." (42)

Mojzes jim je rekel: "Vrzite tisto, kar nameravate vreči." (43)

Pa so vrgli svoje vrvi in palice ter rekli: "Pri faraonovem dostojanstvu, mi bomo zagotovo zmagovalci." (44)

Potem je Mojzes vrgel svojo palico, ta pa je hitro zagrabila in pogoltnila vse, kar so pripravili z lažnimi ukanami. (45)

Čarovniki so nemudoma padli na obraz. (46)

Rekli so: "Verujemo v Gospodarja vseh svetov, (47)

Gospodarja Mojzesovega in Aronovega!" (48)

Faraon je rekel: "Mar mu verjamete, še preden vam jaz to dovolim?! Gotovo je on vaš veliki vodja, ki vas je podučil čarovniji. Zapomnili si boste to! Navzkrižno bom odsekal vaše roke in noge ter vas vse skupaj križal!" (49)

Rekli so: "Nič hudega. Mi se bomo resnično vrnili k svojemu Gospodarju. (50)

Zares hrepenimo po tem, da nam bo naš Gospodar odpustil naše grehe, ker smo bili prvi med verniki." (51)

In Mojzesu smo razodeli: "Pojdi ponoči z Mojimi vdanimi sužnji, zagotovo vas bodo zasledovali." (52)

Faraon je poslal sklicatelje nabornikov po mestih, govoreč: (53)

"Oni so zgolj majhna, ničvredna tolpa (54)

in močno so nas razjezili, (55)

mi pa smo vsi skupaj pazljivi." (56)

Tako smo storili, da so odšli iz plodnih vrtov, kjer so bili studenci (57)

proč od zakladnic in blagorodnih bivališč. (58)

Tako je bilo. Dali smo jih v nasledstvo Izraelovim sinovom. (59)

Ob svitu so jih dohiteli. (60)

Ko sta se dve skupini zagledali, so Mojzesovi ljudje rekli: "Zagotovo nas bodo dohiteli." (61)

Rekel je (Mojzes): "Nikakor ne! Resnično je moj Gospodar z menoj, vodil me bo." (62)

Razodeli smo Mojzesu: "S svojo palico udari po morju!" pa se je morje razdelilo in vsak od obeh delov je postal kot gromozanska gora. (63)

In dovolili smo drugim (t.j. faraonu in njegovi vojski) da so se jim približali. (64)

Rešili smo Mojzesa in vse tiste, ki so bili z njim, (65)

nato pa smo utopili druge. (66)

Resnično je v tem čudež, dokaz in poduk vendar večina njih ne veruje. (67)

In tvoj Gospodar je zares Nepremagljiv, Najbolj usmiljen. (68)

In recitiraj jim pomembno vest o Abrahamu, (69)

ko je rekel svojemu očetu in ljudstvu: "Kaj vendar častite?" (70)

Rekli so: "Častimo kipe, ves čas smo jim vdani." (71)

Rekel je: "Ali vas slišijo, ko jih prosite (72)

ali vam kaj koristijo ali kaj škodujejo?" (73)

Rekli so: "Ne, vendar smo videli naše prednike, da to tako počnejo." (74)

Rekel je: "Ali ne vidite, da so ti, ki jih častite (75)

vi in ki so jih častili vaši davni predniki, (76)

da so ti resnično moji sovražniki, razen Gospodarja vseh svetov, (77)

Tistega, ki me je ustvaril in ki me vodi na Pravo pot. (78)

Tistega, ki me hrani in mi daje piti, (79)

...in ki me ozdravi, ko zbolim. (80)

Tistega, ki mi bo dal smrt, nato pa me bo oživel; (81)

Tistega, ki mi bo, po tem hrepenim, odpustil moje grehe na Sodnem dnevu. (82)

Gospodar moj! Podari mi razsodnost in stori, da se bom pridružil krepostnim (t.j. da jim bom enak v dobrih delih). (83)

In stori tako, da me bodo kasnejši rodovi ohranili v iskrenem, lepem spominu! (84)

In stori, da bom med tistimi, ki bodo nasledili rajske vrtove blaženosti. (85)

In odpusti mojemu očetu, ki je eden izmed zablodelih. (86)

In ne ponižaj me na Dan, ko bodo vsi ponovno oživljeni, (87)

na Dan, ko ne bo koristilo ne imetje ne potomstvo, (88)

rešen bo le tisti, ki pride k Allahu s čistim srcem (t.j. da v srcu ne bo prisotno nič takega kot je malikovanje, svetohlinstvo in pretvarjanje)." (89)

Raj bo približan bogaboječim, (90)

zablodelim pa bo pokazan in razkrit pekel. (91)

Rečeno jim bo: "Kje je zdaj tisto, kar ste častili (92)

namesto Allaha? Ali lahko pomagajo vam ali sebi? (93)

Neprestano bodo vrženi vanj (t.j. v pekel) eden čez drugega na obraz, oni in tisti, ki so jih zapeljali (94)

in vsi Iblisovi vojaki – skupaj. (95)

Medtem ko se bodo prepirali, bodo govorili: (96)

"Prisežemo pri Allahu, bili smo v očitni zablodi, (97)

ko smo vas enačili z Gospodarjem vseh svetov, (98)

ni pa nas zavedel nihče drug kot zločinci, (99)

zato nimamo sedaj nobenih zagovornikov (100)

niti tesnih prijateljev (ki bi nas zagovarjali). (101)

Ko bi se le lahko vrnili, da bi bili verniki!" (102)

V tem je resnično poduk, toda večina njih ne veruje, (103)

tvoj Gospodar pa je resnično Vsemogočen, Najbolj usmiljen. (104)

Noetovo ljudstvo je imelo (Allahove) poslance za lažnivce, (105)

ko jim je njihov brat Noe rekel: "Ali ne bi bili bogaboječi? (106)

Jaz sem vaš zaupanja vreden poslanec, (107)

zato se bojte Allaha in me ubogajte! (108)

In jaz vas ne prosim za nobeno nagrado. Nihče drug me ne bo nagradil, samo Gospodar vseh svetov. (109)

Zato se bojte Allaha in me ubogajte!" (110)

Rekli so: "Mar naj ti verjamemo, ko pa ti sledijo najnižji med nami?" (111)

Rekel je: "Kaj pa jaz vem o tem, kar so bili počeli? (O njihovih dejanjih ne vem ničesar?) (112)

Svoj račun bodo polagali le pri mojem Gospodarju (t.j. sodil jim bo zgolj moj Gospodar), če se tega zavedate. (113)

In jaz ne bom preganjal vernikov. (114)

Jaz nisem nič drugega kot le jasni svarilec." (115)

Rekli so: "O Noe, če ne boš prenehal s tem, boš zagotovo kamenjan!" (116)

Rekel je: "Gospodar Moj! Moje ljudstvo me ima za lažnivca, (117)

zato razsodi med menoj in njimi ter reši mene in vse, ki so z menoj in so verniki!" (118)

Tako smo rešili njega in tiste, ki so bili z njim, v napolnjeni ladji, (119)

nato pa utopili ostale. (120)

V tem je resnično poduk, toda večina ne veruje, (121)

tvoj Gospodar pa je resnično Vsemogočen, Najbolj usmiljen. (122)

Tudi ljudstvo Ad je imelo (Allahove) poslance za lažnivce, (123)

ko jim je njihov brat Hud rekel: "Ali ne bi bili bogaboječi?! (124)

Jaz sem vaš zaupanja vreden poslanec, (125)

zato bodite bogaboječi in me ubogajte! (126)

In jaz vas ne prosim za nobeno nagrado. Nihče drug me ne bo nagradil, samo Gospodar vseh svetov. (127)

Mar na vsaki vzpetini gradite čudežne zgradbe zgolj za zabavo (128)

in postavljate trdnjave, kot da boste večno živeli, (129)

ko pa napadate, napadate na skrajno nasilen način! (130)

Zato bodite bogaboječi in me ubogajte! (131)

In bojte se Tistega, ki vam je dal vse tisto za kar sami veste, (132)

dal vam je živino, potomstvo, (133)

vrtove in izvire. (134)

Resnično se za vas bojim muk Velikega dne." (135)

Rekli so: "Vseeno nam je, če nam pridigaš, ali če ne bi bil pridigar; (136)

to so le navade in verovanja naših prednikov (137)

in mi ne bomo trpinčeni." (138)

Trdili so zanj da laže pa smo jih uničili. V tem je resnično poduk, toda večina njih ne veruje, (139)

tvoj Gospodar pa je resnično Nepremagljiv, Najbolj usmiljen. (140)

Tudi ljudstvo Semud je trdilo za (Allahove) poslance, da lažejo, (141)

ko jim je njihov brat Salih dejal: "Ali ne bi bili bogaboječi?! (142)

Jaz sem vaš zaupanja vreden poslanec, (143)

zato bodite bogaboječi in me ubogajte! (144)

In jaz vas ne prosim za nobeno nagrado. Nihče drug me ne bo nagradil, samo Gospodar vseh svetov. (145)

Ali mislite, da se vas bo pustilo tukaj na varnem, (146)

med bogatimi vrtovi in izviri, (147)

med posevki in palmami, polnimi zrelih sedežev? (148)

In spretno klešete hiše v gorah. (149)

zato se bojte Allaha in me ubogajte! (150)

In ne ubogajte navodil prestopnikov (151)

tistih, ki sejejo zlo po zemlji in ne popravljajo stanja (med ljudmi in na Zemlji)." (152)

Rekli so: "Ti si zagotovo uročen, (153)

ti nisi nič drugega kot človek kakor mi, zato stori kak čudež, če zares govoriš resnico." (154)

Rekel je (Salih): "To je kamela; en dan naj pije vodo ona, en dan pa vi. (155)

In ne storite ji hudega, da vas ne bodo doletele muke Velikega dne." (156)

Toda oni so jo zaklali in to so obžalovali. (157)

Doletele so jih muke. V tem je zagotovo dokaz, vendar večina njih ni verovala. (158)

Tvoj Gospodar pa je resnično Vsemogočen, Najbolj usmiljen. (159)

Tudi Lotovo ljudstvo je trdilo za poslance, da lažejo, (160)

ko jim je njihov brat Lot rekel: "Mar se ne boste bali? (161)

Jaz sem zagotovo vaš zaupanja vredni poslanec, (162)

zato bodite bogaboječi in me ubogajte. (163)

In ne prosim vas za nikakršno nagrado za to. Moja nagrada je samo pri Gospodarju vseh svetov. (164)

Mar izmed vseh ljudi samo vi občujete z moškimi (165)

in odstopate od vaših žena, ki jih je vaš Gospodar ustvaril za vas? Vsekakor ste vi ljudstvo, ki prestopa vse meje zla." (166)

Odvrnili so: "Če ne boš odnehal, o Lot, te bomo resnično izgnali." (167)

Rekel je (Lot): "Vaše početje se mi resnično gnusi. (168)

Gospodar moj! Obvaruj mene in mojo družino pred tem, kar oni počnejo!" (169)

Pa smo rešili njega in celotno njegovo družino, (170)

razen starke (njegove žene), ki je bila uničena. (171)

Nato smo uničili vse druge. (172)

In nadnje smo vsuli dež (kamenja) – grozljiv dež za tiste, ki so bili opomnjeni. (173)

Zagotovo je v tem dokaz, vendar večina njih ni verovala. (174)

Tvoj Gospodar pa je resnično Vsemogočen, Najbolj usmiljen. (175)

Prebivalci Ejke so trdili za poslance, da lažejo, (176)

ko jim je Šu'ajb dejal: "Mar se ne boste bali? (177)

Jaz sem zares vaš zaupanja vredni poslanec, (178)

zato bodite bogaboječi in me ubogajte. (179)

In ne prosim vas za nikakršno nagrado za to. Moja nagrada je le pri Gospodarju vseh svetov. (180)

Bodite pravični pri merjenju in ne goljufajte! (181)

In nadvse pravično tehtajte! (182)

Ne kratite ljudem njihovih pravic in ne sejte zla po Zemlji s širjenjem pokvarjenosti. (183)

In bojte se Tistega, ki je ustvaril vas in prejšnje trmoglave rodove." (184)

Rekli so: "Ti si zares uročen! (185)

In ti si samo človek, kakor mi. Menimo, da si res pravi lažnivec, (186)

zato stori, da bodo na nas padli deli neba, če zares govoriš resnico. (187)

Rekel je (Šu'ajb): "Moj Gospodar najbolje ve, kaj počnete." (188)

Kljub temu so zanj trdili, da laže, pa so jih zajele muke Dneva sence. Resnično so bile to muke Velikega dne. (189)

V tem je zagotovo pravi poduk, vendar jih večina ne veruje. (190)

In tvoj Gospodar je zares Vsemogočen, Najbolj usmiljen. (191)

In on (Kur’an) je resnično razodetje Gospodarja vseh svetov. (192)

Zaupanja vreden Duh (angel Gabrijel) ga spušča (razodeva) (193)

v tvoje srce, da bi bil eden od svarilcev – (194)

v jasnem arabskem jeziku. (195)

In on je že (omenjen) v prejšnjih knjigah. (196)

Mar jim ni dokaz že to, da ga poznajo učenjaki Izraelovih sinov? (197)

In če bi ga spuščali (razodevali) nekomu, ki ne govori tekoče arabsko, (198)

in bi ga jim citiral, še vedno ne bi verjeli vanj. (199)

Tako smo vnesli v srca zločincev, (200)

da ne bodo verovali vanj, dokler ne vidijo bolečih muk. (201)

Zadele jih bodo iznenada, ne da bi se tega zavedali, (202)

ko bodo rekli: "Ali dobimo še vsaj malo časa?" (203)

Mar si želijo, da bi jih Naše muke hitro doletele? (204)

Povej mi, kaj če jih pustimo, da še leta in leta uživajo, (205)

zatem pa jih doleti tisto, kar jim je bilo obljubljeno, (206)

kaj jim bo pomagalo to, da so uživali?! (207)

Nobenega mesta nismo uničili, ne da bi tam prej bili svarilci (208)

ki so opominjali – in Mi nismo bili krivični. (209)

In njega (t.j. Kur’an) niso spuščali (razodevali) hudiči, (210)

oni tega ne smejo, niti tega ne zmorejo. (211)

Njim je zares preprečeno, da bi ga slišali (pri razodevanju). (212)

zato poleg Allaha ne moli drugega boga, da ne bi bil med tistimi, ki bodo podvrženi mukam. (213)

In svari svoje najbližje sorodnike (ali svoje pleme) (214)

in bodi ponižen do tistih vernikov, ki ti sledijo. (215)

Če pa te ne ubogajo, reci: "Jaz se zares odrekam tega, kar počnete." (216)

In zanesi se na Vsemogočnega, Najbolj usmiljenega, (217)

Tistega, ki te vidi, ko stojiš (v molitvi), (218)

ko opravljaš molitev s tistimi, ki padajo na obraz. (219)

On je resnično Vseslišni, Vsevedni. (220)

Ali naj vas obvestim, h komu se spuščajo (h komu prihajajo) hudiči? (221)

Spuščajo se nad vsakim grešnim lažnivcem. (222)

Prisluškujejo in večina njih je lažnivcev. (223)

In zablodeli sledijo pesnikom. (224)

Mar ne vidiš, da tavajo na prav vseh področjih (225)

ter da govore tisto, kar ne počno, (226)

razen tistih, ki verujejo, delajo dobra dela, pogosto omenjajo Allaha in se branijo, ko jim je storjena krivica. In tisti, ki so bili krivični, bodo izvedeli, kakšen konec jih čaka. (227)